TRST – V prostorih Stadiona 1. maja v Tstu je v sredo, 22. maja 2019, potekal redni volilni občni zbor AKK Bor.
Po predsedniškem poročilu, ki ga je podal dosedanji predsednik društva Igor Kocijančič (njegov poseg objavljamo v celoti), je blaganiško poročilo podal blagajnik Bruno Kneipp.
Sledili so pozdravi predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina, predsednice AŠZ Jadran Ivane Milič, predstavnik SSO Ivo Corva.
Pisna pozdrava sta poslala Igor Tomasetih za SKGZ in Gorazd Pučnik za ŠZ Bor.
Po odobritvi obračuna 2018 in predračuna 2019, so sledile volitve, ki so dale naslednji izid:
Edi Sosič je novi predsednik Košarkarskega kluba Bor. Izvolili so ga na rednem občnem zboru v sredo, 22. maja na Stadionu 1. maja v Trstu. Sosič je nekdanji Borov košarkar in dolgoletni športni delavec v društvu, svoj čas je bil tudi predsednik Športnega združenja Jadran. Skupščino članov so pozdravili predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, predsednica Jadrana Ivana Milič in član glavnega odbora SSO Ivo Corva, prebrali pa so tudi nekaj pisnih pozdravov. Predsedniško poročilo je podal dosedanji prvi mož kluba Igor Kocijančič, blagajniško poročilo pa blagajnik Bruno Kneipp. Odobrili so obračun za leto 2018 in predračun za 2019, sledile pa so volitve novega glavnega odbora. V njem sedijo predsednik Edi Sosič, podpredsednik David Štokelj, blagajnik Bruno Kneipp, tajnik Boris Stopar, odgovoren za zvezo FIP Robi Filipac in odbornik Mladen Šare. Člani sodelavci pa so Riccardo Battilana, Nives Košuta, Siniša Krčalić, Lucio Martini, Stefano Persi, Aleš Roncelli, Aljoša Terčon, Cesare Ursich in Ervin Žerjal.
Edi Sosič è il nuovo presidente dell’Associazione dilettantistica pallacanestro – Košarka brski klub Bor. E’ stato eletto dall’assemblea dei soci mercoledì 22 maggio al centro sportivo Primo maggio a Trieste. Sosič, a suo tempo giocatore del Bor, è da diversi anni dirigente della società, in passato è stato anche presidente dell’Unione sportiva Jadran. Hanno presenziato all’assemblea annuale il presidente dell’Unione delle associazioni sportive slovene in Italia Ivan Peterlin, la presidente dello Jadran Ivana Milič ed il membro del direttivo della Confederazione delle organizzazioni slovene Ivo Corva, sono stati inoltre letti alcuni indirizzi di saluto. Il presidente uscente Igor Kocijančič ha esposto la propria relazione, seguita dal bilancio a cura del tesoriere Bruno Kneipp. E’ stato accolto il consuntivo per il 2018 ed il bilancio preventivo per il 2019. Poi i soci hanno eletto nel direttivo Edi Sosič quale presidente, David Štokelj vice presidente, Bruno Kneipp tesoriere, Boris Stopar segretario, Robi Filipac responsabile FIP e Mladen Šare dirigente. I soci collaboratori sono invece Riccardo Battilana, Nives Košuta, Siniša Krčalić, Lucio Martini, Stefano Persi, Aleš Roncelli, Aljoša Terčon, Cesare Ursich ed Ervin Žerjal.
Glavni odbor / Direttivo
Predsednik / presidente: Edi Sosič; podpredsednik / vice presidente: David Štokelj; blagajnik / tesoriere: Bruno Kneipp; odgovoren za FIP / responsabile FIP Robi Filipac; tajnik / segretario: Boris Stopar; odbornik: Mladen Šare.
Člani sodelavci / Soci collaboratori
Battilana Riccardo, Košuta Nives, Krčalić Siniša, Martini Lucio, Persi Stefano, Roncelli Aleš, Terčon Aljoša, Uršič Cesare, Žerjal Ervin.
SLIKE / FOTO
Presedniško poročilo – Igor Kocijančič
Spoštovani!
Letošnji redni, tokrat volilni občni zbor poteka po sklepu sezone za člansko moštvo , oz. ob iztekajoči se tekmovalni sezoni na mladinski ravni. In podobno lanskim, so tudi letošnja rezultatska izhodišča v splošnem spodbudna ali vsaj zadovoljiva, še vedno pa moramo ob sončnih upoštevati tudi nekaj senčnih strani.
Članska ekipa je v deželni ligi C Silver ravno v zadnjem kolu in po spletu neugodnih okoliščin pristala na končnem devetem mestu, kar je košarkarje Bora Radenske prikrajšalo za možnost nastopanja v končnici za napredovanje. To seveda je v športnem pogledu deloma krivično, deloma pa prav gotovo tudi pravično, saj se je treba ob takem razpletu tudi temeljito izprašati o izgubljenih in zamujenih priložnostih, o verjetno prevelikem številom porazov na domačem igrišču, ki so kot malo prekletstvo zaznamovali potek letošnje sezone. Na koncu pa se je treba sprijazniti s tem, kar je rezultata tvojega dela na igrišču in mislim, da si moramo pošteno priznati, da je imela letošnja ekipa ob urejenih in dobrih pogojih za delo verjetno igralski potencial za boljšo sklepno uvrstitev.
Če smo že pri članih bi se še enkrat zaustavil pri tem, kar v okviru Projekta Jadran imenujemo načrtno vključevane čim večjega števila mlajših igralcev v članske ekipe, ki je v zadnjih letih stalnica in najbrž ustrezna programska smernica, ki pa verjetno ne zadovoljuje povsem različnih pogledov in pričakovanj, ki včasih povzročajo nelagodje in nekaj slabe krvi, kar se je nedvomno zgodilo tudi letos. Tu gre za zmes navzkrižnih in občasno med sabo konfliktnih vsebin: pričakovanja mladih igralcev in prepričanje, da si zaslužijo več priložnosti za igranje, trenerjeva vizija in ocena njihovih sposobnosti, prisotnosti na treningih in odnosa do dela, mnenja odbornikov in spremljevalcev ekipe o igralskih vrednostih posameznikov in kolektiva, ob koncu pa tudi pričakovanja staršev, ki bi seveda svojim otrokom privoščili čim več zadoščenj.
Ostajam mnenja, da je lahko edinole trener, ob dogovarjanju smernic za sezono s klubskim vodstvom, tisti, ki lahko odloča koliko bo kdo igral, se pa zavedam, da so ravno mlajši igralci tisti, ki se soočajo z “dvojno” obremenitvijo, v časovnem in tekmovasnem smislu, prav zato pa je toliko bolj pomembno, da se pri načrtovanju sezone vseh ekip v Projektu Jadran to upošteva tudi logistično organizacijskem smislu. Da bom jasnejši: ne moremo od maldih igralcev pričakovati, da bodo delali več, če jim že v izhodišču odvzemamo to možnost, tako da npr. načrtujemo terminsko neustrezno in s epotem dogaja, da imajo v večino dneh ob isti uri ali časovnem pasu tako članski kot mladinski trening.
Za opravljeno delo in vložen trud se na tem mestu zahvaljujem Marku Švabu, trenerskemu pomočniku Maxu Gottadauru, trenerju za fizično pripravo Tizianu Vidoniju, ki je celo leto sistematično sledil ekipi, spremljevalcem Brunu Kneippu in Ediju Sosiču, ki ob vsakodnevnem dragocenem delu v uradu, na terenu in ob kakršnikoli potrebi in težavi sta vedno na voljo klubu za premoščanje težav. Tako kot bi se rad javno zahvalil Robertu Filipazu, ki se je spet vrnil v operativne vrste in podpredsedniku Davidu Štoklju, ki je bil idealen posrednik med odborom in člansko ekipo. Posebno zahvalo bi tukaj in zdaj namenil Marziu Krizmanu, ki se po tolikih letih plodnega dela poslavlja od vloge športnega direktorja članskega moštva, po dolgih sezonah sooblikovanja podobe AKK Bor in njegovih članskih ekip in se bo z naslednjo sezono lotil novih izzivov v drugih sredinah.
Tudi letos in v tem trenutku še ni jasno, s kolikimi in kakšnimi mladinskimi ekipami bomo razpolagali v naslednji tekmovalni sezoni. O tem se še dogovarjamo v okviru Projekta Jadran in predvsem s ŠD Breg, v sodelovanju s katerim že imamo eno ekipo (letos U15 – letnika 2004/05), ki ju sestavljajo igralci obeh klubov in je letos nastopala letos z nazivom Bor, pod vodstvom Igorja Medna in ob strokovni podpori spremljevalca Borisa Stoparja.
Fantje so pravkar sklenili deželno prvenstvo v skupini Silver na 6. mestu, po pravici povedano nekoliko pod pričakovanji. Gre pa nedvomno za delovno skupino, ki je v košarkarskem pogledu precej perspektivna, predvsem v luči možne združitve v naslednji sezoni z njihovimi vrstniki, ki so letos nastopali v vrstah Jadrana. Pomembno bi bilo zagotoviti ustrezne pogoje za delo vsem igralcem letnika 2004, obenem pa zagotoviti tistim letnika 2005, da lahko končno igrajo v svoji starostni kategoriji, po možnosti tudi na osnovi načrtovane združitve vseh letnikov 2005, ki so jih je številčno verjetno dovolj za dve delovni skupini, so pa precej teritorialno razkropljeni.
Zadnja leta beležimo na mladinski ravni, tudi v starostno nekoliko višjih kategorijah U16, U18 in U20, večji osip igralcev – od tistih, ki izrazijo željo, da se preizkusijo v drugih sredinah do tistih, ki enostavno prenehajo z igranjem, in nato praviloma ne ostanejo v “stroki” in niti v društvu. Za nas bi to moral biti konkreten izziv, tako kot za vsa ostala matična društva v okviru Projekta Jadran, da ta pojav čim več zajezimo, saj postaja številčnost, oz. dejstvo, da smo v mladinskih kategorijah vse več izpostavljeni nuji, da združujemo vsaj dva letnika za sestavo ene ekipe, vse bolj pereče.
Druga boleča točka za nas in tudi za naše celotno košarkarsko gibanje je vezana na skromno razpoložljivost domačega trenerskega kadra. Tudi na tem področju beležimo krizo, predvsem pri vključevanju mlajših vaditeljev. To je do neke mere tudi posledica sedanjih družbenih razmer, ampak na dlani je, da primanjkuje mlajših trenerjev in inštruktorjev (po možnosti od 25. do 35. leta starosti), ki bi razpolagali z ustreznimi kvalifikacijami in bi postopoma lahko prevzemali vodilne vloge v okviru naših klubov in tudi glede tega bo potrebno v okviru Projekta čimprej ubrati ustrezno strategijo.
Na mladinski ravni smo letos ob navedeni ekipi U15, prijavili tudi ekipo U13 (letnika 2006/07), čeprav je bil začetni izbor igralcev zelo omejen, kar je povzročilo, da smo bili mnogokrat prisotni na tekmah v minimalnem številu. Dejansko bi morali do naslednje sezone številčno okrepiti ti dve delovni skupini in dodati še kakega posameznika, drugače bodo navedene težave postale kronične. Letos (koledarsko že lani) smo s tem v zvezi pririedili troboj mestnih šol s slovenskim učnim jezikom in mislim, da bo tudi za vnaprej tesnejše sodelovanje s šolskimi ustanovami in učinkovitejša prisotnost na šolah zaenkrat edino sredstvo za kljubovanje tej težavi. Fantje, ki so večinoma vsi začetniki in leto mlajši od sovrstnikov, so vsekakor prvenstvo U13 odigrali častno in kljub številnim porazom vztrajali tudi na treningih. Zahvaljujem se trenerjema Luciu Martiniju in Williamu Matarreseju za opravljeno delo.
Pri minibasketu smo v primerjavi z lansko sezono rahlo izboljšali stanje in zabeležili številčno rast vadečih, vendar sloni še vedno glavnina dela na ramenih nenadomestljive Karin Malalan, ki je ob pomoči treh popolnoma novih sodelavcev – Alessio Caselli, Luca Matteo in Ksenja Daneu pri mlajših ter Almir Kapo s skupino starejših otrok (letnik 2008) spet izpeljala sezono tako, da je bila prisotna na različnih frontah (minibasket in dejavnost na šoli). Je pa na dlani, da moramo minibasket pri Boru kadrovsko in odborniško okrepiti, saj smo tudi letos zaradi službenih in drugačnih obveznosti vaditeljev spet zabeležili nekaj težav. Zahvaljujem se tudi Benjaminu Ivaniču za izdatno pomoč, ki jo je nudil tudi v okviru minibasketa, predvsem na organizacijski ravni.
Na področju ženske košarke, ki dogovorno nastopa z nazivom Polet, je letos zaradi ponavljajočih se težav v številnosti skupin prišlo do sodelovanja z miljskim društvom Interclub. Za dekleta je bil prehod v novo okolje seveda nekoliko težaven, vsaj v začetku. Zahvalil bi se Riccardu Battilani, ki ostaja vezni člen med odboroma AKK Bor in ŠD Polet za področje ženske košarke, in pa Valterju Radoviniju, ki je aktivno pomagal pri rednih prevozih na relaciji Trst – Milje.
Še enkrat bi se zahvalil tudi vsem našim sponzorjem in pokroviteljem, ki nam omogočajo, da lahko izpolnjujemo svojo funkcijo v mestnem okolju. Posebej bi izpostavil dejstvo, da se nam je letos pridružilo novo podjetje, Globex iz Logatca, pri katerem deluje naš bivši igralec Pavel Rustja in ki namerava sodelovanje z nami nadaljevati za več let. Izpostavil bi seveda tudi vlogo in podporo ZSŠDI, ki vselej primerno vrednoti opravljeno delo in nam pomoga pri uresničitvi domala vsake pobude, ki jo prirejamo, v zadnjih letih pa omogoča tudi kakovostno strokovno izpopolnjevanje na odborniškem področju. Zahvale sta ob Radenski seveda deležna tudi naša večletna partnerja, podjetji Marzoli&Nanut ter Velox za dolgoletno podporo na članski ravni ter ZKB, ki nam vedno stoji ob strani in predstavlja neprecenljivo podporo predvsem na mladinskem področju ter seveda tudi vsem manjšim in novejšim pokroviteljem, brez katerih bi bila naša dejavnost vsekakor otežkočena in prav gotovo skromnejša.
Sklenili smo torej tekmovalno sezono in že je tu obdobje dogovarjanja in planiranja prihodnje, za katero bo v prihodnjih tednih postavil temelje nov odbor, tako v okviru Projekta Jadran kot z vodstvom Brega.
O finančnem stanju kluba in s tem povezanimi težavami bomo spregovorili v okviru razprave o obračunu in proračunu, bi pa opozoril, da AKK Bor bo tudi v bodoče nujno potrebovalo več sredstev, nove pokrovitelje in nova poslovna partnerstva, glede na to, da je v tem zgodovinskem trenutku nedvomno težje računati na enak priliv sredstev, kot smo ga bili vajeni pred leti iz naslova “tradicionalnih institucionalnih pokroviteljev”. Podrobnosti o finančnem stanju boste zato izvedeli od blagajniškega poročila. S tem v zvezi izkoristim priložnost, da se na tem mestu še enkrat spet javno zahvalim za stalno prisotnost v uradu in za res ogromno delo, ki ga redno opravljata, Brunu Kneippu in Ediju Sosiču.
Ob koncu, dovolite mi, da se tudi osebno zahvalim vsem odbornikom in prijateljem, trenerjem in vaditeljem, s katerimi smo sodelovali v zadnjih petih letih. Iz nocojšnjega občnega zbora bo izšel nov, nekoliko spremenjen odbor, ki bo v svoji sredi izvolil tudi novega predsednika. Novemu odboru želim iz srca čim uspešnejše delovanje in veliko plodnih let in zagotavljam, da bom tudi vedno na razpolago za potrebe in kakršnokoli pomoč, tudi če me uradno ne bo v odborniških vrstah.
Za Glavni Odbor AKK BOR
Predsednik Igor Kocijančič